Večinoma smo ljudje prepričani, da vsi politiki lažejo. Torej, lažemo, ker sem tudi sam politik. Temu vprašanju sem se dolgo časa upiral, a nedavna osebna izkušnja me je spodbudila k daljšemu razmisleku in posledično k temu zapisu.
K osebni izkušnji se bom vrnil v nadaljevanju.
Laž je v politiki konstantna, večkrat jo zamenjujemo s "političnimi spini" ali pa "političnim marketingom". Obeh "metod" se poskušam izogibati. A že Non-paper o Zahodnem Balkanu kaže, da je izogibanje praktično nemogoče. Gre za prozoren primer, kako je laž v politiki vseprisotna.
Kako naj volivci vedo, komu lahko zaupajo? Ali predsedniku vlade, ki trdi, da non-paper ne obstaja ali Evropski komisiji, ki trdi, da obstaja? Ali bivšemu predsedniku republike, ki je svoj non-paper (kaka zmešnjava - načrtna!) jasno predstavil v številnih medijih, vsaj recimo v Mladini?
Ko to spremljam kot politik, vem, da sem v težavah. Zakaj bi volivci verjeli komurkoli, ki je politik? Kaj se pa gremo, da tako nonšalantno preigravamo meje (Zahodnega Balkana)? Zakaj smo čutili potrebo, da posežemo v suverenost držav, ki so vojno zaradi tega vprašanja dodobra občutile in njene posledice čutijo še danes? Da je zadeva resna, je pokazal tudi Ameriški predsednik Joe Biden, ki je v torek izdal izvršni ukaz za zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v Združene države Amerike vsem tistim, ki prispevajo k destabilizaciji položaja na Zahodnem Balkanu.
In, kaj zdaj? V vrtincu preigravanj z dejstvi, bo minila še ena poletna puhlica. Zaupanje volivcev v politiko pa vedno bolj upada. Upravičeno.
Je to razlog, da se politiki izognemo? Da je ne spremljamo več? Ali ni to ravno cilj tistih, ki nas tako dnevno nalažejo? Ali ni to cilj tistih, ki vedo, da če bodo v politiki ostali sami, da bodo lahko vladali neomejeno? Ali niso taki primeri razlog več, da se aktiviramo "normalni"?
Vsi lažemo, vsi krademo - ne smemo zapasti v to razmišljanje. Na naslednjih volitvah se bomo odločali, ali smo za demokracijo in ohranjanje okolja ali za policijsko uro in podobne neustavnosti. Ravno zato spodbujam mlajše generacije: mladi moramo stopiti v ospredje in pripeljati nov način dela v politiko. Nova generacija je garant novemu načinu dela, kajne? Kaj lahko spremenimo iz apatičnega mehurčka? Prav nič.
Nazaj k praksi - osebna izkušnja. V politiki sem včasih "bukselj". Vsega ne vem in tozadevno delam napake, ki jih kakšen prekaljen politični maček ne bi naredil. Moje napake so kdaj pripeljale tudi do razpok in do izgube zaupanja. Osebno mi je žal za to. Še posebej, ker napak nisem namerno naredil.
Ali politiki lažemo? No. Vsak od nas dela napake. Naj kamen vrže prvi, ki ne dela napak. Nekateri namerno, nekateri pa ne. Meni je osebno žal, da se očitno prepočasi učim politične igre, političnega nastopa, političnih spinov in političnega marketinga. Žal mi je, da včasih v žaru vseh političnih akrobacij pozabim na stebre našega projekta. Še posebej imam v mislih celotno ekipo, ki me podpira kljub temu, da sem kdaj »bukselj«.
A nadaljeval bom - s politiko, pa tudi s kako nenamerno napako.
Vse s ciljem za bolj zeleno Slovenijo. Vse s ciljem za dobrobit vsake Slovenke ali Slovenca. Vse s ciljem za zeleno razvojno Slovenijo. Zato, ker nam je mar.
