Pred nekaj dnevi je Ministrstvo za okolje in prostor v javno obravnavo poslalo predlog Odloka o programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021-2023. V njem opazimo programske rešitve nevredne 21.stoletja in razvojne zelene politike.
Pozval sem javnost, da se mi oglasi z boljšimi reštivami, ki sem jih 2.3.2021 poslal na Ministrstvo za okolje in prostor.
V nadaljevanju si lahko preberete cel dokument:
Ukrep 1.1.1.1 - Predelava odpadnega blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav (monosežig)
Ob zaostritvi trgov v letih 2019 in 2020 je problematika ravnanja z odpadnim blatom iz čistilnih naprav (BČN) izpostavila dejstvo, da si mora Slovenija prizadevati k samozadostnosti tudi pri ravnanju s temi odpadki. Neglede na to pa menim, da bi sredstva namenjena za ukrep financiranja strokovnih podlag in infrastrukture za termično obdelavo BČN morala biti porazdeljena tudi ali izključno za spodbujanja snovne izrabe BČN.
Ukrep 1.1.2.1 - Kritje posrednih stroškov, zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov
Medtem, ko drži, da nekatere države članice EU namenjajo sredstva iz svojih podnebnih skladov za namen kritja posrednih stroškov menim, da ta ukrep ni primeren saj pri naših zavezancih shemi ETS bistvenega tveganja oziroma nevarnosti uhajanja ogljika ni. Prav tako ta ukrep ne deluje stimulativno na ukrepe učinkovite rabe. Zato predlagam, da se ukrep črta. V kolikor ukrep ostane pa predlagam, da naj se z ustreznimi varovalkami zagotovi namenska poraba sredstev za izboljšanje učinkovite rabe.
Ukrep 1.1.2.3 - Podpora prehodu v krožno, nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo
Pomemben ukrep za katerega pa je zaradi učinkovitega izvajanja ključno, da se v pogodbi o izvajanju ukrepa zagotovi pogoj ter spremljanje le-tega v okviru namenske rabe sredstev. V okviru tega ukrepa bi se lahko sredstva namenila za spodbujanje hierarhije odpadkov, vključno z izboljšanjem recikliranja in ponovne uporabe odpadnih elektronskih in električnih odpadkov ter baterij.
Ukrep 1.2.1 - Izgradnja dela ureditev HE Mokrice
Ker pravnomočnega dovoljenja za izgradnjo HE Mokrice še ni, je vprašljiva pravna podlaga tega ukrepa. Zato menim, da se ta ukrep črta oziroma se sredstva namenijo za izvedbo protipoplavne zaščite na tem in drugih področjih in vključujejo na naravi temelječe rešitve.
Ukrep 2.2.3 - Energetska sanacija javnih stavb
Menim, da bi črtanje ukrepov 1.2.1 in 1.1.2.1 sprostilo dodatna sredstva, ki bi lahko bila namenjena temu ukrepu ter ukrepu 2.2.2 (trajnostna gradnja skoraj nič energijskih stavb). Ob tem je vredno dodati, da se mora v okviru izvajanja tega ukrepa zagotoviti celostna obravnava energetske sanacije, ki vključuje zamenjavo energentov iz fosilnih v obnovljive vire.
Ukrep 2.2.4 - Naložbe v večjo energijsko učinkovitost stavb
Trenutno je za ta ukrep namenjenih le 57.000 EUR sredstev za obdobje 2021-2023. Menim, da je potrebno bistveno povečati sredstva za naložbe v obnovljive vire energije (npr. fotovoltaiko) za stanovanjske stavbe in ne sofinancirati vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso.
Ukrep 2.2.5 – Zamenjava starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami
Medtem, ko je pomembno spodbujati naložbe v večjo rabo obnovljivih virov energije in izboljšanje energijske učinkovitosti v domovih pa bi učinkovitost tega ukrepa bila večja v kolikor bi se umaknila podpora za kurilne naprave na lesno biomaso saj ima prispevek k blaženju podnebnih sprememb v tem primeru predolgo časovno komponento. Morda naj se sofinancira uporaba lesne biomase le izjemoma v primerih ogrevanja večjega števila odjemalcev. Več sredstev naj se raje namenijo za spodbudo vgradnje toplotnih črpalk pri čemer pa naj bo omenjen ukrep povezan s ukrepom 2.2.6 in naj se pogojuje z sočasno izrabo sončne energije, ki se lahko uporabi tudi za ogrevanje sanitrane vode.
Ukrep 2.2.6 – Ukrepi za zmanjšanje energetske revščine
Podnebne spremembe, s katerimi je povezana tudi energetska revščina pogosto najbolj prizadenejo najbolj ranljive skupine zato pozdravljam ta ukrep. Menim pa, da bi morali bistveno povečati sredstva za ta namen. Sredstva morajo poleg obiska energetskega strokovnega delavca ter pregleda stavbe na voljo tudi za izvedbo investicij v ukrepe učinkovite rabe energije. Prav tako naj ukrep vključuje možnost porabe sredstev za demonstracijske ali pilotne projekte ustvarjanja lokalnih energetskih skupnosti, ki poleg okoljskih ustvarijo tudi širše socialnoekonomske koristi.
Ukrep 2.3.1 – Finančne spodbude za podjetja za naložbe v trajnostno mobilnost
Za ukrep je v okviru Programa predvidenih le 106.000 EUR v letu 2021. Podjetja so pomemben deležnik pri spodbujanju trajnostne mobilnosti. Za ta namen je osnova mobilnostni načrt in šele nato nakup in postavitev določene infrastrukture. Zato predlagam, da se za ta ukrep nameni bistveno povečanje sredstev.
Ukrep 2.3.4 – Spodbujanje nakupa novih okolju prijaznih tovornih vozil
Ker ukrep ni obrazložen predlagam, da se črta in sredstva raje namenijo za investicije v železniško infrastrukturo.
Ukrep 2.3.10 – Spodbujanje izgradnje infrastrukture za alternativna goriva in nakupa vozil na alternativni pogon
Trenutno Ministrstvo za obrambo vodi projekt RESHUB, ki se osredotoča na izgradnjo samooskrbne obrambne infrastruturne kapacitete, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Preko postavitve infrastrukture za alternativna goriva (tj. vodik) in javno-zasebnega partnerstva se bodo v sklopu projekta postavile tudi polnilnice vodika za avtobuse, tovorna in osebna vozila in bila na voljo civilnemu prebivalstvu. Predlagam, da se ta projekt podpre z omenjenimi sredstvi. Prav tako pa menim, da je potrebno nameniti sredstva drugim projektom za proizvodnjo alternativnih goriv, ki temeljijo na obnovljivih virih energije zato predlagam, da se sredstva za ta ukrep povečajo.
Ukrep 2.3.14 - Spodbujanje železniškega tovornega prometa
Predlagam, da se ukrep črta in sredstva raje namenijo za investicije v železniško infrastrukturo.
Ukrep 2.3.15 - Nakupi novih, okolju prijaznih komunalnih vozil
Ukrep je smiseln le v primeru, da se spodbudi nakup vozil, ki ne temeljijo na fosilnih gorivih.
Ukrepa 2.4.3. in 2.4.4. - Sofinanciranje nevladnih organizacij in Sofinanciranje projektov nevladnih organizacij
Nevladne organizacije so pomemben deležnik tako pri snovanju kot pri izvajanju podnebnih in okoljskih rešitev. Zato menim, da se morajo sredstva za ta namen vsaj ohraniti na ravni preteklih dveh let oziroma na raven kot je zavedena v veljavnem Odloku Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe.
Ukrep 3.1. - Tehnološke inovacije, razvoj in demonstracija na področju nizkoogljičnosti
Slovenija premore veliko znanja in inovacij in to moramo tudi podpreti. Prav tako je pomembno, da se podprejo predvsem projekti, ki imajo potencial se razširiti na druge sektorje in v druge države. Predlagam, da se temu projektu nameni več sredstev.
Ukrep 4.2. - Sofinanciranje programov na področju naravnih nesreč
Res, da podnebne spremembe vplivajo na posledice naravnih nesreč vendar menim, da je v sklopu Osnutka temu ukrepu namenjenih preveč sredstev za ta namen. Sredstva naj se ohranijo na ravni že veljavnega Odloka.
Ukrep 5.2. – Vplačila v Zeleni podnebni sklad
Slovenije je majhna dežela vendar mora predstavljati svoj delež mozaika v okviru izajanja podnebnih ukrepov, vključno z vplačili v Zeleni podnebni sklad zato predlagam, da se sredstva zagotovijo za vsako leto izvajanja Programa.
Predlogi
V nadaljevanju predlagam vključitev naslednjih ukrepov v Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe:
- Izvedbo horizontalnih programov, ki se nanašajo na vsebine iz področja kmetijstva, vključno s prehrano.
- Ohranijo naj se subvencije za nakup električnih in tovornih koles, saj le-ta postajajo vedno bolj priljubljena in nadomeščajo uporabo avtomobilov. Prav tako bi se sredstva lahko namenila za nakupe električnih koles za državno upravo.
- Spodbuda oziroma nadomestila za lokalne skupnosti na področjih kjer je predvidena gradnja obnovljivih virov energije (npr. vetrnic), pri čemer so sredstva namensko uporabljena za ukrepe, ki pripomorejo blaženjo ali prilagajanju na podnebne spremembe.
- V okviru izvajanja ukrepov razogljičenje, emisije toplogrednih plinov, ukrepi na področju odpadkov bi bilo potrebno več sredstev za spodbujanje hierarhije odpadkov. Med drugim predlagam, da se sredstva namenijo tudi za izboljšanje recikliranja in ponovne uporabe odpadnih elektronskih in električnih odpadkov ter baterij. Zavedati se moramo, da le-ti vsebujejo redke kovine ter nevarne snovi, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja ter izgubo dragocenih sekundarnih surovin.
- V okviru ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe bi se sredstva lahko namenila za zadrževalnike vode in vzpostavitev namakalnih sistemov na zato primernih (kmetijskih) območjih. Projekt LIFE ViVaCCAdapt je dober pilotni primer prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe, ki ga je potrebno nadaljevati in razširiti na druge predele.
- Več sredstev naj se nameni raziskovanju ter izkoriščanju geotermalnih virov energije.
- Več sredstev naj se nameni za investicije v digitalizacijo oziroma pametne tehnologije na javni infrastrukturi.
- Spodbujati je treba gradnjo z okolju prijaznimi materiali zato bi bilo potrebno sredstva nameniti tudi za spodbujanje uporabe le-teh (npr. nizko-ogljični cement).
