Mesec za nami je obeležil novo realnost. Velikokrat slišimo, da se bo tretja svetovna vojna zgodila zaradi vode, ampak v mesecu maju leta 2021 se je zgodilo ravno to o čemer se govori: konflikt med dvema državama zaradi tako močnega vira, ki se imenuje voda.
Novice, ki smo jih dobili iz regije Centralne Azije, kjer je izbruhnil konflikt med dvema nekdanjima državama Sovjetske zveze, Tajikistana in Kyrgyzstana, so, da je trajal na srečo le tri dni, vendar je na žalost bilo zaradi vode ubitih 40 ljudi, blizu 200 pa jih je bilo ranjenih. Natančneje, tajikistanske oblasti so se odločile, da bodo namestile kamere za spremljanje rezervoarov vode na ozemlju sosednjega Kyrgyzstana, kar je privedlo do upora prebivalstva in izbruhnil je konflikt, ki je moral vključevati vojski obeh držav.
Pogajanja med državama so obrodila sadove in konflikt je sedaj pod nadzorom. Vendar se ta konflikt razlikuje od ostalih, ker se je zgodila prava bitka za vodo, kar potrjuje napovedi in mnenja mnogih analitikov, da bodo konflikti zaradi vode in za vodo zaznamovali našo prihodnost.
V Sloveniji, pri nas doma, se prav tako vodi boj za vodo. Zato je pomembno, da se udeležimo referenduma, čeprav je razpisan za mesec julij, iz razloga, da ne bi uspel, saj ravno takrat vsi načrtujemo svoje poletne počitnice. Leto za nami, pa tudi leta pred nami zahtevajo odgovornost in večjo vključenost vseh nas v politično življenje, še posebej, če gre za zaščito in varstvo okolja. Neustrezno pripravljen zakon, ki ne upošteva dejstva, da je vpliv podnebnih sprememb ogromen in da moramo zaščititi svoje vodne vire in vsak dan vplivati na ljudi, zlasti prek razvijanja novih navad, vodi do težav, katerih se v prihodnosti ne bo dalo več rešiti, temveč zahtevajo naše sodelovanje zdaj. Jasno je, da Slovenija nima težav z vodo kakršne imajo omenjene države, ki so se znašle v konfliktu. Vendar je tudi jasno, da se trenutno pod vplivom podnebnih sprememb vsako leto izgubljajo zaloge pitne vode in da za ublažitev teh posledic ne delamo ničesar. V naši politiki manjka sistemski pristop, kar še dodatno daje negotovost sedanji vladi. Podnebna kriza je postala intenzivnejša leta 2020, to navaja poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO, State of the Global Climate 2020, april 2020). Čeprav je prišlo do padca emisij plinov zaradi pandemičnih ukrepov, se je koncentracija ogljikovega dioksida leta 2020 še dodatno povečala in po vsem svetu se je čutilo globalno segrevanje. Leto 2020 je bilo razglašeno za najtoplejše leto kljub vplivom hladne faze, ki je bila tudi opažena. Pomembno je reči, da od leta 2011 do danes živimo tudi najtoplejše desetletje, odkar se opravljajo meteorološke meritve, a svetovna temperatura je bila leta 2020 višja za 1,2 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Rekordne ekstremne vremenske katastrofe zaradi orkanov, ki so prizadeli ZDA, vročinskih valov v Avstraliji, poplav v velikem delu Afrike in Azije, požarov, drugega največjega taljenjenja ledu na Arktiki in Grenlandiji so samo pojavi, ki potrjujejo, da se je globalno segrevanje začelo in da se mora nujno ukrepati.
Podnebje se spreminja in ne smemo izgubljati časa. Zato čas, v katerem živimo, preprosto zahteva ukrepanje. Boj pred nami je boj za vodo in v tem boju moramo biti odločni.
Vrnitev v politiko je zame osebno boj za okolje, za čisti zrak in čisto pitno vodo, boj za uveljavljanje osnovne človekove pravice. OZN je leta 2010 svojo resolucijo o pravici do vode in sanitarij prepoznala kot ključno pravico, ki temelji na uresničevanju osnovnih človekovih pravic. Toda tudi tako postavljene stvari ne razrešijo glavnega vprašanja, vprašanja zaskrbljenosti glede zalog vode, s posebnim poudarkom na količini čiste pitne vode.
Številni aktivisti in strokovnjaki v prihodnosti napovedujejo vedno več sporov glede vode, še posebej glede upravljanja voda. Cilj Agende 2030 je omogočiti pravičen pristop varnejši in bolj čisti pitni vodi za vse državljane na planetu. Zato dogodki, kot je omenjeni spor med Tajikistanom in Kyrgyzstanom, postavijo v vprašanje možnost uresničitve omenjene Agende.
Naš boj za čisto pitno vodo je sestavljen iz tega, da želimo preprečiti Vladino spremembo 37. člena Zakona o vodi, ki je močno razrahljala omejitve za gradnjo objektov ob površinskih vodah, ki so v Sloveniji razglašene za javno dobro. To je natanko prvi korak k onesnaževanju vod, ki nato neposredno ogrožajo našo pitno vodo, hkrati pa tudi celoten ekosistem, zaradi česar je v zelo kratkem času ogroženo zdravje ljudi. Ne smemo dovoliti, da bi bila naša pitna voda ogrožena, še posebej, ker se zavedamo podnebnih sprememb. Odnos mora biti jasen in le ta nasprotuje slabemu grozečemu zakonu kot tudi slabi politiki do okolja.
Ni dovolj, da je Ministrstvo za okolje in prostor po pritiskih NVO umaknilo sporno točko 69. člena, po katerem bi novi zakon o vodah omogočil gradnjo proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališči odpadkov na vodovarstvenih območjih, ker so pustili sporen 37. člen, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih, kar je neposredna, nedvoumna in jasna zadeva tudi laikom, da se ogroža pitna voda in naše zdravje ter da se daje prednost razvoju gospodarstva na način, da je človek ogrožen v prid razvoju.
Zato ker zmerni in uravnoteženi razvoj ni osnova te pomembne okoljske zakonodaje, smo izjemno zoper njemu, pa tudi proti načinu ravnanja s tem zakonom. V državi, ki se vidi kot moderna, nikakor ne bi smel biti tako pomemben zakon obravnavan po skrajšanem postopku in da s tem ne dopusti vključevanja NVO sektorja in stroke, zato bomo aktivno sodelovali pri zaščiti naših vod, naše pitne vode in našega zdravja z aktivnim sodelovanjem v referendumski kampanji, saj na to gledamo kot na našo obveznost, pa tudi kot na našo dolžnost.