Državni zbor bo te dni razpravljal o Zakonu o nacionalnem rezervnem skladu. Temeljno poslanstvo nacionalnega rezervnega sklada, ki ga nujno potrebujemo že dolga leta, bi moralo biti sofinanciranje obveznega pokojninskega zavarovanja. Dejstvo namreč je, da je slovenski pokojninski sistem dolgoročno nevzdržen.
A predlog zakona ne predvideva ustanovitev avtonomnega demografskega rezervnega sklada, ki bi skrbel za sofinanciranje obveznosti iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja. Z zakonom, ki ga bodo te dni pretresali poslanci, bo ustanovljena pravna oseba, ki bo krovni upravljavec državnega premoženja in hkratni sofinancer obveznega zavarovanja.
To pomeni, da naj bi ta organizacija obenem skrbela za upokojence in bila hkrati izvajalec vseh nalog, ki so danes v pristojnosti sedanjih upravljavcev, torej nalog, ki niso povezane z upokojenci. To mešanje obveznosti in pristojnosti je nevarno in glede na izkušnje z dosedanjim relativno neučinkovitim upravljanjem državnega premoženja obstoji precej velika verjetnost, da bo sklad, kot je zamišljen izrazito neučinkovito in neustrezno skrbel za interese sedanjih in bodočih upokojencev.
Je zakon zasnovan na način, da bi vsem nam zagotavljal varne in dostojne pokojnine. Bojim se da ne, saj bodo upokojenci po sprejetju zakona dobili še manj kot sedaj, ko imajo zajamčenih 50 milijonov na leto. Prav tako zakon izriva krovno organizacijo na tem področju (ZDUS), saj jim zakon jemlje besedo pri urejanju tega področja. Poleg tega zakonu nasprotujeta tako GZS kot sindikati, ker je redko, glede na njihove izključujoče si interese.
Zakonu nasprotuje tudi Združenje nadzornikov, saj zakon znižuje standarde upravljanja, saj ne predvideva neodvisne presoje strokovnosti kandidatov za člane nadzornega sveta NDS, ki jih imenuje Vlada ter ne določa minimalnih kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo sklada. Hkrati znižuje pogoje za zasedbo funkcije člana nadzornega sveta NDS ter uprave NDS.
To, da zakon ni imel niti enega dneva javne obravnave, je vsaj nenavadno in zbuja pri državljanih občutek hitenja in skrivanja. Upam, da se danes v Državnem zboru ne bo zgodila nepopravljiva škoda za državljanke in državljane.