"Skupaj za okolje."
"Izstopimo iz začaranega kroga praznih obljub v politiki."

Aktualno

 

 

"Čas je še za en krog."

Sem Jure Leben, rojen v Ljubljani. Živim na Škofljici z ženo Katjo ter hčerko Iamaro Tiso.

Biografija

V Združenih državah Amerike sem na Green Mountain College leta 2006 zaključil študij na področju ocenjevanja in ukvarjanja z okoljem ter pridobil naziv Bachelor of Science (BSc). Četudi sem takrat živel za šport, za košarko, me je vedno bolj vleklo k varovanju okolja.

Po končanem študiju v Ameriki sem se preselil v Veliko Britanijo. Ob delu v transportnem inštitutu TRL – tam sem bil zadolžen za ocenjevanje transportnih sistemov in presojo njihovih vplivov na okolje – sem študiral na Oxford Brookes University ter uspešno v 2008 dokončal specialistični okoljski študij. V svojem zaključnem delu sem raziskoval povezave med nacionalnimi razvojnimi kazalci in količino implementirane tehnologije vodika ter gorivnih celic. Ob delu na TRL sem bil prejemnik štipendije, ki jo podeljuje evropski sklad Marie Curie. Leta 2018 sem na britanski University of Hertfordshire zaključil še MPhil.

Leta 2008 sem se vrnil v Slovenijo in istega leta prevzel vodenje Centra za obnovljive vire energije in varstvo okolja v Pivki. Tam sem se osredotočal na teme kot so obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije in alternativni viri energije v prometu in v stavbah.

Kariero sem kasneje nadaljeval na Službi vlade za podnebne spremembe, kjer sem bil zadolžen za razvoj politik na področju energije in novih zelenih tehnologij ter za vodenje EU projektov. Na Službi vlade za podnebne spremembe sem se ogromno naučil in hkrati spoznal rigidnost slovenske javne uprave. Še danes menim, da bi Slovenija lahko storila več na področju varovanja okolja in v ta namen pridobila več evropskega denarja, če vladnih organov ne bi bremenila birokracija.

Leta 2012 sem se zaposlil na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer sem vodil implementacijo ECO oznake in eko inovacij ter bil vodja medresorske delovne skupine za zelena javna naročil in namestnik vodje medresorske delovne skupine za zeleno davčno reformo. Slovenija še danes potrebuje zeleno davčno reformo in sicer mora ukiniti subvencije na fosilna goriva, vpeljave novih tehnologi in energentov.

Leta 2014 sem bil kratek čas državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, zadolžen za področje okolja.

Leta 2016 sem prevzel položaj državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in s tem vodenje največjega državnega infrastrukturnega projekta, gradnjo drugega tira. Projekt smo v letu 2017 premaknili iz mrtve točke, kjer se je zasidral po več kot dvajsetih letih načrtovanja. Preveč je bilo črnila prelitega za ta projekt, manjkal pa je natančen pogovor in predvsem dejanja. V letu 2017 sem se z Agencijo Jaspers, Evropsko investicijsko banko in 7 zalednimi državami dogovoril, da skupaj izpeljemo projekt. Žal sta dva referenduma načrte prekrižala in ni nam uspelo. Vseeno pa je danes Drugi tir neizpodbitno dejstvo za vsako vlado, saj ga potrebuje regija, Luka Koper in nenazadnje ga potrebujejo Slovenske železnice.

Na položaju državnega sekretarja sem deloval do izvolitve na položaj ministra za okolje in prostor septembra 2018. V kratkem času smo z ekipo storili veliko. Preprečili smo gradnjo hidroelektrarn na reki Muri in fracking v Petišovcih, začeli smo s preurejanjem Jernejevega kanala, začeli smo sanacijo Ekosistemov v Prečni in v Celju pomagali pri obnovi onesnažene zemlje pri otroških vrtcih. Začeli smo urejati kaos pri nakopičeni odpadni embalaži in preprečili, da se nam Neapelj zgodi sredi Ljubljane. Začeli smo urejati prostorsko zakonodajo ter podpisal s Trgovinsko Zbornico Slovenije (TZS) sporazum za ukinitev plastičnih vrečk. Ministrski položaj sem zapustil spomladi 2019 in se zaposlil v gospodarstvu in sicer v podjetju Elektronček, kjer delam še danes.

V prostem času največ časa preživim z družino in na vrtu. Sem tudi predsednik Triatlonske zveze Slovenije, saj sem tudi sam navdušen triatlonec.

 
"Povežimo se v krog sodelovanja."

V času, ko sem vodil projekt sta gradnjo podprla Evropska Komisija in Evropska investicijska banka, ki je pod budnim očesom agencije Jaspers spremljala projekt in ga bila pripravljena sofinancirati.

Dejstva

Izobrazba

Leta 2014 sem ob zaposlitvi na Ministrstvu za okolje in prostor (bil sem državni sekretar) napačno navedel svoj, v tujini pridobljeni, akademski naziv. Ob ugotovljeni napaki sem odstopil s položaja.

Zgoraj lahko vidite vsa dokazila v zvezi z mojo izobrazbo.

Drugi tir

Od 2016 do 2018 sem bil kot državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo vodja največjega infrastrukturnega in gospodarskega projekta Republike Slovenije; projekta drugi tir Divača – Koper. Prepričan sem, da lahko izvedba tega projekta Sloveniji prinese neslutene možnosti razvoja, Slovenskim železnicam omogoči večji pretovor do Luke Koper ter posledično Luko Koper zasidra kot ključno pristanišče v Jadranu.

V času, ko sem vodil projekt sta gradnjo podprla Evropska Komisija in Evropska investicijska banka, ki je pod budnim očesom agencije Jaspers spremljala projekt in ga bila pripravljena sofinancirati. Vodil sem pogajanja s šestimi zalednimi državami, ki so si želele pri projektu sodelovati.

Leta 2018 je prišlo do referenduma o projektu. Vladni Urad za komuniciranje je bil zadolžen, da za vlado vodi komunikacijsko kampanjo v zvezi z referendumom, s katerim se je ustavljalo začetek gradnje drugega tira. Vladni urad je kot izvajalca kampanje izbral agencijo Futura, ki je ena najboljših slovenskih agencij in ima z javnimi komunikacijskimi kampanjami dolgoletne izkušnje, med drugim je delala komunikacijsko podporo referendumu za osamosvojitev Slovenije. Sam sem kot vodja skupine, ki je delala na projektu, komuniciral z vsemi vpletenimi, tako tudi s tistimi, ki so bili na Futuri zadolženi za to kampanjo. Ena izmed idej komunikacije projekta je bila tudi izgradnja makete projekta, ki sem jo podprl. Naročnik makete je bila Direkcija RS za infrastrukturo.

V času mojega delovanja na Ministrstvu za infrastrukturo maketa ni bila plačana.

V zvezi z maketo drugega tira se do danes pri meni NI zglasila Slovenska policija, KPK ali katerakoli druga pristojna institucija.

Za napačne navedbe o meni in postopkih, se mi je bil na sodišču primoran opravičiti Jože Duhovnik.

 
"Usmerjen v prihodnost nosim svoje breme preteklosti."

Drage bralke in bralci,

čutim, da je med nami ostalo nekaj stvari nedorečenih in nepojasnjenih. Leta 2019 sem odstopil s položaja ministra za okolje, saj se mi je zdelo, da je ozračje tako razgreto, da enostavno moti moje delo na Ministrstvu. Okoljska politika pa je (vsaj zame) tako pomembna, da si zasluži ministra, ki brez ovir trdo dela s ciljem ohranjanja okolja in snovanja modernih okoljskih politik. Nisem želel, da moja preteklost ovira sedanjost in sem zato klonil pod pritiskom ter odstopil.

Opravičilo

Dve leti kasneje vem, da sem se odločil prav. Četudi nisem bil neposredno odgovoren za izdelavo makete, vem, da bi lahko marsikatero napako preprečil. Smiseln se mi je zdel predlog, da za projekt izdelamo maketo, saj sem tudi sam opazil, da ljudem enostavno ni jasno, kako je lahko nekaj deset kilometrov železniške proge tako zahtevnih, da se projekt pripravlja že dve desetletji. Smiselno se mi je zdelo, da izdelamo maketo, ki bi prikazala zahtevnost terena, naklone, mostove, predore. Želel sem, da maketo čim hitreje izdelamo, saj je nad nami tiktakala ura; približeval se je referendum o projektu. Očitno smo po poti hitenja storili marsikatero napako, zato se opravičujem vsem, ki sem jih morda s svojim sodelovanjem prizadel.

V prvi vrsti imam v mislih mojo ženo Katjo, ki je v času medijskega pogroma najbolj trpela. Opravičujem se tudi svoji širši družini in sodelavcem, ki so zaradi mojega odstopa nenazadnje tudi sami izgubili službo. Opravičujem se tudi sodelavcem v Službi za odnose z javnostmi na Ministrstvu za infrastrukturo, posebej Nataši Pelko, saj sem bil njihov nadrejeni in bi moral njihove napake opaziti in popraviti ter za njih prevzemati odgovornost. Opravičujem se javnosti, ki je zaradi makete spet podvomila v izvedbo večjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji.

Morda bi se moral opravičiti prej. Morda bi se moral opravičiti osebno. Morda je bil dovolj odstop, s katerim sem prevzel odgovornost. Danes mi je lažje o tem govoriti, pisati, razpravljati. V dveh letih od odstopa, me niso kontaktirali niti s Slovenske policije niti s KPK.

Zgodba bo sčasoma dobila epilog, sam pa le stežka opazujem trenutno politično dogajanje. Prepričan sem, da mora v politiki priti do nujne menjave generacij. Preveč je vsiljevanja umetnih delitev med nami, preveč obračunavanja s preteklostjo. Moja generacija je pripravljena prevzeti uvajanje sprememb v našo državo. Okolje, infrastruktura, zdravstvo, birokracija. Načrt za okrevanje po epidemiji. Ta vprašanja terjajo iskreno politiko, brez dolgovezenja in praznih obljub.

 
"Slovenska politika potrebuje dejanja."

Na pustni predvečer so maske v Državnem zboru padle. Večmesečnega plesa razvodenene opozicije je konec, saj je le 40 poslank in poslancev podprlo Karla Erjavca za premiera.

Blog

Maske v državnem zboru so padle

Na pustni predvečer so maske v Državnem zboru padle. Večmesečnega plesa razvodenene opozicije je konec, saj je le 40 poslank in poslancev podprlo Karla Erjavca za premiera. To torej ni bila konstruktivna nezaupnica, ampak cikel nekonstruktivnih preigravanj, koliko zaupanja je še ostalo med opozicijskimi strankami, ki so skupaj že vladale in se vedno znova izkazale za neuspešno zmes svojih pragmatičnih voditeljev. Upam, da bo opozicija v prihodnjih mesecih uporabljala konstruktivne mehanizme opozicije, ki jih Slovenija v tem trenutku bolj potrebuje kot verižne nezaupnice in interpelacije. Zakaj opozicija – prepričana v svoje glasove in znanje – ne vlaga zakonodajnih predlogov, ki jih Slovenija v času gospodarskega okrevanja potrebuje? Zakaj opozicija ne predlaga ukrepov, ki jih potrebuje okolje? Zakaj ne zbirajo podpisov za referendum? Državljani od opozicije in koalicije pričakujemo več, predvsem pa pričakujemo, da se nehajo ukvarjati sami s sabo in se začnejo ukvarjati z državo.

#razum #zaSlovenijo #zaOkolje